Z orientacijo se srečamo takrat, ko zapustimo kraj stalnega bivanja, kjer se gibljemo brez premisleka. S pomočjo znanja, izkušenj, dostopnih podatkov in tehničnih pripomočkov lahko obvladamo tudi neznan teren, tako da ves čas vemo, kje se nahajamo, in znamo najti pot do izbranega cilja. Orientacija je torej sposobnost, da se znajdemo na neznanem terenu, pa naj bo to gozd, visokogorje, velemesto ali celo notranjost orientacijsko zahtevnega objekta, na primer velike stavbe ali podzemne jame (Petrovič, 1999: 5). 

Pojem orientacija izhaja iz besede orient, ki pomeni vzhod. V starem veku je bila najpomembnejša smer neba prav vzhod. Na podlagi določenega vzhoda so nato določali preostale smeri, tudi karte tistega časa so imele vzhod na vrhu. Delno je to najbrž posledica religioznega vpliva, saj so bili za evropske in arabske narode sveti kraji njihovih ver predvsem na vzhodu. morda bolj praktičen razlog pa je, da je bilo v času, ko v Evropi kompasa še niso poznali, mnogo lažje določiti vzhod (po Soncu) kot sever, danes se seveda kot osnovna smer uporablja sever, izvor imena orientacija pa nas opominja, kako stara je ta veščina (Petrovič, 1999: 5).

Orientacija je načeloma enaka povsod na Zemlji, vsaj njene osnovne zakonitosti. Lahko pa v orientacijo dodamo nekaj posebnega ali neki dejavnosti lastnega in tako lahko dobimo podzvrst orientacije. Primer za to je vojaška orientacija, taborniška orientacija in nenazadnje tudi planinska orientacija (Glavnik, 2002: 11).

Planinska orientacija

Planinska orientacija je s planinskimi dejavnostmi nadgrajena orientacija po hribovitem površju. Planinske dejavnosti, ki v primeru planinske orientacije nadgrajujejo orientacijo, so:

• hoja po markiranih in nemarkiranih poteh ter brezpotju,
• uporaba kompasa ter planinskih kart oz. državnih topografskih kart,
• reševanje nalog, ki so bistvenega pomena za planinsko dejavnost (varstvo narave, prva pomoč, planinski vozli, gorska reševalna služba ipd.),
• skupinska dejavnost – v planinstvu individualnost v smislu samostojne hoje ni zaželena oblika, saj je združena z veliko mero rizika. Zato se v večino dejavnosti vpeljuje izvajanje aktivnosti v skupinah (Glavnik, 2002: 11).

Planinsko orientacijsko tekmovanje (POT)

POT predstavlja pregled:

• znanja iz orientacije,
• teoretičnega in praktičnega poznavanja snovi Planinske šole,
• splošnega planinskega znanja,
• telesne pripravljenosti.

Cilj POT je tudi razvijanje tovarištva, medsebojnega poznavanja, spoznavanje pokrajine in upoštevanje načel Častnega kodeksa slovenskih planincev.

Najpomembnejše lastnosti POT so:

• poudarek je na množičnosti in ne na tehnični zahtevnosti,
• načeloma potekajo po javnih oz. označenih poteh ter brezpotju v hribovitem svetu,
• so ekipna tekmovanja (od 3 do 5 članov),
• v področnih planinskih orientacijskih ligah praviloma ni štartnine, saj velja načelo solidarnosti,
• so namenjena vsem starostnim skupinam:  
  • kategorija  A  učenci do 6. razreda osnovne šole,
  • kategorija B učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole,
  • kategorija C mladi (od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta starosti),
  • kategorija D mlajši člani (od 27. do vključno 39. leta starosti),
  • kategorija E starejši člani (40 let in več),
  • kategorija F  družine (najmanj eden od staršev in otroci do 18. leta),
• tekmovalci uporabljajo državne topografske karte merila 1 : 25.000 (DTK 25) ali planinske karte enakega merila ali izjemoma državne topografske karte merila 1 : 50.000 (DTK 50),
• tekmovalci rešujejo različne praktične naloge iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, varstva narave, poznavanja gorstev in splošnega planinskega znanja, 
  tekmovalci izpolnjujejo pisne naloge iz snovi Planinske šole,
• tekmovalcem se meri čas na progi (vsaka minuta na progi pomeni kazensko točko),
• v kategorijah C, D in E so za tekmovalce obvezni visoki čevlji s podplatom iz narebričene gume,
• organizator tekmovanja je PD, MDO ali Odbor za orientacijo MK PZS,
  na tekmovanjih lahko sodelujejo tudi ekipe drugih organizacij (Glavnik, 2002: 12).

Področne planinske orientacijske lige

Žarišče organizirane orientacijske dejavnosti med planinskimi društvi je Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev in zato v tem delu Slovenije delujejo kar tri področne planinske orientacijske lige (stanje v sezoni 2001/02):

• Savinjska področna planinska orientacijska liga (PD Dobrovlje – Braslovče, PD Polzela, PD Prebold, PD Vransko, PD Zabukovica in PD Žalec), 
• Rogaška področna planinska orientacijska liga (PD Atomske toplice – Podčetrtek, PD Boč – Kostrivnica, PD Slivnica pri Celju, PD Sloga Rogatec, PD Vitanje, PD Vojnik in PD Vrelec – Rogaška) ter 
• Področna planinska orientacijska liga Smrekovec (PD Gornji Grad, PD Ljubno ob Savinji, PD Mozirje, PD Nazarje, PD Rečica ob Savinji, PD Šoštanj, PD Velenje in PD Vinska Gora).

Poleg zgoraj navedenih lig v Sloveniji delujejo še (stanje v sezoni 2001/02):

• Podravska področna planinska orientacijska liga (PD Gornja Radgona, PD Jakob Aljaž Maribor, PD Maribor Matica, PD Poljčane, PD Ptuj in PD Ruše), 
• Zasavska področna planinska orientacijska liga (PD Laško, PD Lisca Sevnica, PD Litija, PD Radeče, PD Zagorje ob Savi), 
• Gorenjska področna planinska orientacijska liga (PD Bled, PD Bohinj, PD Domžale, PD Dovje – Mojstrana, PD Gorje, PD Javornik Koroška Bela, PD Ljubljana Matica, PD Radovljica in PD Škofja Loka),
• Koroška področna planinska orientacijska liga (PD Bricnik Muta, PD Črna na Koroškem, PD Dravograd, PD Mežica, PD Prevalje, PD Ravne na Koroškem, PD Slovenj Gradec in PD Vuzenica) in
• Primorska področna planinska orientacijska liga (PD Nova Gorica, PD Podnanos, PD Sežana in PD Vipava).

Organizatorji v področnih planinskih orientacijskih ligah letno organizirajo skupno okrog 30 tekmovanj, za kar porabijo v povprečju 200 ur za posamezno tekmovanje, skupaj pa za organizacijo tekmovanj opravijo več kot 6000 ur prostovoljnega dela.

Področne planinske orientacijske lige so popolnoma samostojne glede izbire terminov in organizatorjev tekmovanj. Če želijo društva oziroma ekipe iz posamezne področne planinske orientacijske lige nastopati na SPOT, morajo izvesti vsaj tri tekmovanja (za nove planinske orientacijske lige izjemoma dve) do konca aprila vsakega leta.

Če je ta pogoj izpolnjen, se na SPOT uvrstita dve najboljši ekipi iz vsake kategorije. Organizatorji in tekmovalci morajo v področnih planinskih orientacijskih ligah upoštevati določila Pravil POT in Pravil planinske orientacijske lige.

Zaradi uveljavitve planinskih orientacijskih tekmovanj je v Pravilih POT določilo, da lahko na tekmovanjih sodelujejo tudi ekipe drugih organizacij (taborniki, slovenska vojska, jamarji ipd.). Te ekipe lahko tekmujejo v dveh odprtih kategorijah (lažji in težji) in ni starostnih omejitev.

V področnih planinskih orientacijskih ligah lahko v odprtih kategorijah poleg ekip drugih organizacij nastopajo tudi ekipe PD, ki niso vključena v določeno ligo (Glavnik, 2002: 13-14).

Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT)

SPOT je vsako leto v maju, praviloma drugi ali tretji vikend. Točen datum, soorganizatorja, višino štartnine in kraj tekmovanja na predlog Odbora za orientacijo MK PZS določi Upravni odbor MK PZS. Osnovni podatki o tekmovanju so vsako leto objavljeni v brošuri Mladinska komisija PZS v posameznem letu. Razpis tekmovanja je praviloma v mesecu aprilu objavljen v Mladinski prilogi Obvestil PZS in na spletnih straneh PZS (http://www.pzs.si/) ter na spletnih straneh SPOT (http://www.orientacija.net).

SPOT praviloma traja za ekipe v kategorijah C in D dva dni, za ostale pa en dan. Tekmovanje se prvi dan za kategorije C in D začne s krajšim POT, nadaljuje z reševanjem nalog in vrisovanjem KT, konča pa z nočnim POT, kjer je poudarek na znanju in ne hitrosti. Drugi dan SPOT je za vse ekipe daljše in tehnično zahtevnejše POT. Naloge na SPOT so načeloma enakih zvrsti kot na področnih tekmovanjih, a so pripravljene na težji ravni.

Na SPOT lahko v odprtih kategorijah poleg ekip drugih organizacij sodelujejo ekipe PD, ki se niso uvrstile v redni del tekmovanja ali pa sploh ne tekmujejo v področnih planinskih orientacijskih ligah (Glavnik, 2002: 14).